Avtor: Federico V. Potočnik

stran: 093

Priti v ta kraj je mlademu človeku vedno težka izkušnja. Zato, ker je ta narava bila priča najhujšim zločinom proti človeštvu, kjer drevesa z debli, ranjenimi od strelov, pričajo o tej grozoti v spokojni tišini. Več kot to, Rog je žalostno prizorišče slovenske zgodovine, kjer se je temeljno spremenila usoda našega naroda.
Mineva 21 let, odkar je Slovenija svobodna država. Mladi se tega ne zavedamo dovolj dobro, ker se ne spomnimo časov, ko svobode ni bilo. A po njej smo Slovenci hrepeneli zelo dolgo.
Fantje, ki so za orožje prijeli med vojno, so na slovenskih trobojnicah, ki so jih nosili, jasno pokazali, za koga se borijo: za slovensko svobodo. Tisti, ki tu ležijo, niso kar eni, ampak so nedolžni civilisti in vojaki Slovenske narodne vojske. Vojaki, ki so se hrabro borili proti komunistični revoluciji in so sanjali o tisti svobodi, o kateri smo kot narod sanjali l. 1991. Na tem kraju je skupaj s temi fanti umrlo upanje na svobodo.
Ti dogodki niso bili naključni. Bili so višek zločinov, ki so se stopnjevali vse od l. 1941, ko se je pri nas začela stalinistična revolucija, ki se je ljudem prodajala pod krinko osvobajanja od okupatorjev. Preslepili so naivne in jih obrnili proti lastnemu ljudstvu. Kar bi moralo biti boj proti zunanjim silam, se je izkazalo za boj proti lastnim bratom, ki si pa niso želeli terorja po sovjetskem zgledu. A usoda je hotela drugače in zgodilo se je na stotine kočevskih rogov, teharij in hudih jam. Pri tem moramo vedeti, da za te zločine še ni nihče odgovarjal. To so vendarle zakrivili ljudje, ljudje z imeni in priimki, za mnoge celo vemo, kdo so bili. Kako je možno, da so pomorili na desettisoče, pa nihče ni bil obsojen? Na tem mestu zahtevam pravico!
In kaj nam je prinesla t. i. zmaga? Prinesla nam je nasprotje tega, kar smo želeli – prinesla nam je ne-svobodo. Delali so NE s tujo ideologijo, ampak ZANJO, pokorili slovenski narod željam tujcev in dolga desetletja onemogočali Slovenijo. Srednja in Vzhodna Evropa jih je že obsodila, pri nas pa še ne. Tistim, ki so v Sloveniji delali za Stalina in nam prinesli tujo ideologijo, ki je temeljila na proti-slovenstvu, in jo še vedno zagovarjajo, tistim, ki še danes praznujejo poraze in slavijo pobege z zastavami, ki niso izvorno slovenske. Tem rečem, da je njihovih laži narod sit in je tega konec.

Avtor slike: Tatjana Splichal

Opis slike: Govori Federico Potočnik Tatjana Splichal

Ti ljudje so nam poteptali sanje o svobodi in prinesli novega krutega gospodarja, ki je prav tako kaznoval s smrtjo in zahteval pokornost. Zamrla je osebna rast, zamrla je odgovornost do sebe in do naroda, kraljevala je zgolj poslušnost. Pregnali smo intelektualce, svobodomiselne in podjetne, ter gledali, kako želijo preostale spremeniti v duhovno prazne, puste, nerazmišljajoče. Niso nam dovolili povečevati naših talentov.
Končno smo Slovenci zbrali pogum in se temu uprli. Uprli smo se hlapčevstvu, uprli smo se zatiranju in izbrali smo svobodo. Tako kot je Slovenska narodna vojska izbrala svobodo l. 1945, tako smo mi izbrali svobodo l. 1991 in uresničili njihove sanje ter hkrati naše skupne sanje. Slovenci smo se vrnili v družbo svobodnih evropskih narodov, kamor po naravi spadamo in smo vedno spadali.

stran: 094

Danes, 21 let odkar smo svobodni, še vedno ni vse v redu. Dovolili smo, da so isti ljudje, ki so nas včasih zatirali, tako ali drugače prevzeli vajeti naše težko pridobljene in dolgo sanjane svobode. Z njo so neodgovorno ravnali in še danes s svojim delovanjem in s svojimi povezavami onemogočajo, da se zares osvobodimo teh okovov in zadihamo s polnimi pljuči. Posledice so vidne na vseh področjih, saj so največji komunisti postali največji kapitalisti, prevzeli podjetja, olastninili stanovanja in tovarne in naredili iz naše države slabo konkurenčno gospodarstvo in moralno revno družbo, ki vpliva na vse aspekte življenja nas vseh, tudi nas mladih. In vse zato, ker svobodi ni uspelo že l. 1945.
V Kočevskem rogu je odgovor na vprašanje, ali bi Slovenija lahko bila drugačna. Kakšna bi lahko bila naša država, vidimo pri naših izseljencih. Že v begunskih taboriščih so postavili vrsto organizacij, kot so šole, odbori, gimnazije in kulturna društva. Danes med izseljenci najdemo uspešne podjetnike, znanstvenike, izobražence, vrhunske kulturnike – pevce, zbore, pisatelje, učitelje itd., ki so vrh svojih strok v državah, kjer živijo. Te ljudi smo izgubili. To je uspešna družba, ki so se je v Sloveniji bali. Ti tvorci slovenskega čudeža v tujini bi lahko ta čudež delali v Sloveniji. In oni naj bi bili izdajalci svojega naroda. Lepo vas prosim!
Gospe in gospodje, prizadevati si moramo za uspešno družbo. Prizadevati si moramo za srečno družbo, ki je nasprotje malodušju. Ustvariti moramo uspešno družbo srečnih ljudi, ki bo delala dobro in želela dobro sebi, sosedu in narodu. Za to se je treba učiti iz preteklih napak. Znati se moramo ločiti od komunizma in njegovih ciljev, ki so bili vedno nasproti ciljem Slovenije, Slovencev in demokratične in svobodne družbe. Delati moramo drugače, delati moramo pošteno in s srcem, kajti mi vsi smo domovina. Zato, da se Kočevski rog nikoli ne ponovi, ohranimo tisto, za kar so se borili tisti, ki tu ležijo – ohranimo njihove vrednote svobodne in demokratične slovenske družbe in jo branimo, da nam je nikoli več ne odvzamejo!
Hvala lepa!