Avtor: Stanislav Nagode
stran: 043
Ob breznu v Zagori je bil 6. oktobra 2012 blagoslov novega, kamnitega križa v spomin na med vojno pobite žrtve, katerih ostanki počivajo v njem. Pomnik so postavili svojci in Nova Slovenska zaveza. Poročilo o slovesnosti in nagovor med mašo objavljamo spodaj.
Naj omenimo, da smo že leta 2003 v sklopu zgodb o Hotedršici objavili pripoved o usodi Štefana Menarta iz Novega Sveta. Bil je oče 10 otrok. Partizani so ga nekega junijskega večera 1944 odpeljali neznano kam in družina ga ni nikoli več videla. Da oče Štefan in brat Dolfi počivata v Zagorskem breznu, so izvedeli šele desetletja po vojni, ko so si nekateri očividci želeli olajšati vest. Zaradi prižiganja sveč na tem kraju so bili svojci v naši nekdanji državi celo policijsko preganjani. (Pripoved dveh Menartovih otrok, gospe Marije Rupnik in gospoda Jožeta Menarta, ki je bila objavljena leta 2003, lahko najdete na naši spletni strani http://www.zaveza.si, kjer poiščete revijo Zaveza številka 49.)
Nova Slovenska zaveza je pred leti sprejela odločitev, da pri breznih umorjenih in pomorjenih med vojno in po njej postavi križ. Manj znano Zagorsko brezno je bilo izbrano med prvimi; vanj so že leta 1942 metali žrtve revolucionarnega nasilja, predvsem iz župnij postojnske dekanije. Dve leti je trajalo prizadevanje in namerno zavlačevanje za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj.
Ko je bilo vse urejeno in križ postavljen, je Nova Slovenska zaveza po dogovoru s postojnsko dekanijo določila dan blagoslovitve, soboto, 6. oktobra 2012. Prijetno jesensko dopoldne je kazalo, kot bi narava z raznobarvnimi listi okoliškega drevja božala in blagoslavljala vse, ki so prihajali na spominsko slovesnost. S srčnostjo in zaupanjem smo molili rožni venec. Sledila je misel mladenke. Po kratkem premoru in tihoti se je pričela sveta maša. Sveto mašo je vodil predstavnik Nove Slovenske zaveze mag. Simon Onušič. Ob njem so somaševali duhovniki iz župnij, katerih župljani so bile žrtve v breznu: Ervin Mozetič, župnik in dekan v Postojni, Gašper Lipušček, kaplan v Postojni, msgr. Vinko Lapajne, župnik na Ubeljskem in v Hrenovicah, Zdenko Štrukelj, župnik v Košani, in Niko Štrancar, župnik v Zagorju in Trnju, Lojze Šinkovec, župnik na Colu in Podkraju, ter Bogdan Berce, župnik v Godoviču.
V nagovoru je voditelj poudaril, kako v vsakem času posamezniki obljubljajo blagostanje in raj na zemlji, vendar raja ni, ker se križ vedno pne navzgor. Do Jezusovega križanja je bil križ znamenje sramote, prezira, zavrženosti, kazni in najstrašnejše smrti.
Bilo pa je okrog šeste ure. Vertikala in horizontala se srečujeta v eni točki križa, na mestu za Kristusovo srce. Drama na Kalvariji. Trije križi. Križ nedolžnosti! Križ pokore! Križ zakrknjenosti! Pogled na Kristusov križ je odrešenje, je tudi smisel osebnega trpljenja in odpuščanja. »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
V izbranem berilu so strupene kače smrtonosno pikale Izraelce na poti v obljubljeno deželo. Strup napada človekovo srce, uničuje medosebne odnose. Bronasta kača je napoved dogodkov na križu. V puščavi preteklega stoletja se je razlil ta strup.
Opis slike: Molitev ob križu
Potrebno je povedati resnico, pričevati, kaj se je zgodilo, da padejo maske zločincev, ki se še danes skrivajo pod krinko uvoženih simbolov.
stran: 044
Zakaj komunizem še ne počiva v miru, se je vprašal voditelj? Zakaj se ne otresemo strahu?
Bila je ura trpljenja, križ za vse žrtve v tem breznu. Brez križa ni naše prihodnosti, toda če svoj križ prislonimo ob Kristusovega in je pod njem Marija, smo močni do konca.
Naj naše življenje razodeva vero in upanje in pogum spominjati se žrtev v Zagorskem in v številnih drugih znanih in neznanih breznih.
Slovesnost blagoslova je spremljal trobilni kvartet pod vodstvom Robija Albrehta in ljudsko petje navzočih. Pred blagoslovom križa je zbrane nagovorila predstavnica Nove Slovenske zaveze ga. Blaža Cedilnik. Poudarila je, da se mora o teh stvareh še naprej govoriti, posebej o spravi, ki še ni uresničena in si utira pot majhnih korakov. Vedno več je odkritih grobišč, kjer so pogumni slovenski možje in fantje končali svoje zemeljsko življenje.
Ob sklepu slovesnosti je zadonela pesem »Zdrava bodi domovina …«