Avtor: Jožica Friedrich

stran: 047

Letos smo se v spomin na dogodke po koncu II. svetovne vojne zbrali na Teharjah v nedeljo 7. oktobra. Kljub slabi vremenski napovedi je bila udeležba množična. Romarji smo se pripeljali iz različnih krajev Slovenije. Med nami so bili taki, ki so grozote povojnega teharskega taborišča sami doživeli, spremljali so jih otroci in vnuki, sosedje in prijatelji. Prišli pa smo tudi taki, ki v družini nismo imeli podobne izkušnje, vendar nas zamolčana narodova zgodovina boli in se želimo pokloniti »vsem tukaj umrlim in iz tega kraja v smrt odpeljanim«, kot nas opomni napis na vhodu v Park spomina. Pot nas vodi mimo Kapelice Jezusovega bičanja po Stezi tišine mimo zemljišča, kjer so bile nekoč barake in tudi nesrečno dvorišče C, s katerega so ponoči odvažali jetnike na okoliška skrita morišča. Ploščad s kapelico in steza sta simbolično dvignjeni nad zemljo, da ne oskrunimo svetih tal, prizorišča mučeništva tisočih, katerih »zločin« je bil svetovni nazor s tisočletno tradicijo v civiliziranem svetu, ki se ni prilagodil novi, uvoženi ideologiji zmagovalcev.
Že od daleč smo slišali glasno molitev rožnega venca. Pred osrednjim spomenikom z »vencem zmage« smo prižigali sveče in se v tišini poklonili žrtvam. Pridružili smo se molivcem, da bi v občestvu, spoštljivo in zbrano pričakali začetek slovesnosti. Vreme se je zjasnilo, sonce nas je prijetno ogrelo, v rahlem vetru so plapolale zastave. Slovesnost se je začela z mašo, ki jo je zaradi odsotnosti domačega škofa, dr. Stanislava Lipovška, ob somaševanju župnika Mihe Hermana in drugih duhovnikov daroval upokojeni koprski škof, msgr. Metod Pirih. V nagovoru je izrazil globoko sočutje do vseh, ki so na tem mestu trpeli, kot tudi do vseh njihovih bližnjih. Poudaril je nujnost jasne opredelitve do dobrih in slabih dejanj v naši preteklosti ter moralno zahtevo po ohranjanju živega spomina na pobite (pridigo v celoti objavljamo v nadaljevanju). Z ubranim petjem so slovesnost polepšali mešani pevski zbor iz Stranj pri Kamniku in solisti Marko Fink, Andreja Zakonjšek – Krt in Primož Krt.

stran: 048

Po maši je sledil kulturni program v organizaciji Nove Slovenske zaveze. Program, sestavljen iz petja in govorov, je povezovala gospa Marija Zgonc. Govorili so Marko Mehle, Helena Jaklitsch in Boštjan Zadnikar. Iskali so razloge za nedoumljivo stanje v naši družbi, ki tako lahkotno ignorira globoko bolečino velikega dela slovenskega naroda (vse tri govore objavljamo v nadaljevanju). Po zaključku smo spokojno odhajali s prizorišča z zavestjo, da smo dostojno počastili spomin na trpeče očete in matere, brate in sestre, sosede in prijatelje, o katerih se desetletja ni smelo vedeti, da so sploh obstajali. Pred izhodom nas je na steni kapelice ohrabril napis iz Knjige modrosti: »Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru« (Mdr 3).

Avtor slike: Blaža Cedilnik

Opis slike: Biti pri maši na Teharjah Blaža Cedilnik