Avtor: Blaža Cedilnik
stran: 073
Bilo je nekoč. Jugoslavija je podpisala pakt z Nemčijo. V Beogradu so bile spontane demonstracije, ljudje so vpili: »Bolje rat, nego pakt!« Dolgo časa so nas futrali s tem, kako se je ljudstvo uprlo, kako so se silne množice same od sebe zbrale in protestirale. Dokler nismo prebrali, da je te demonstracije organizirala angleška obveščevalna služba. Komunisti so bili takrat presenečeni in zmedeni. Pa so se hitro znašli in poslali svoje ljudi med množico, da so vpili proti kralju in vladi.
Kdor je bral Dedijerjeve knjige, kjer so bili zbrani podatki za Titov življenjepis, je lahko med drugim prebral njegov ukaz: »Organizirajte mi spontane demonstracije. Naj se slišijo vzkliki …«
Da ne govorim o demonstracijah, ki sem se jih sama udeležila. Pa ne prostovoljno. Iz šole so nas gnali in natančno pazili, da smo šli vsi tja, kamor je bilo zaukazano. Enkrat zavoljo Trsta, drugič zavoljo Lumumbe …
Zdaj mi pa povejte, kako naj verjamem, da so bile demonstracije v Mariboru spontane. To naj verjamem v času, ko imamo internet, ko imamo socialna omrežja.
Neko dekle je hotelo povabiti na rojstnodnevno zabavo svoje prijatelje. Na Facebooku je napisala vabilo in pomotoma kliknila napačen gumb in namesto da bi poslala vabilo samo prijateljem, ga je poslala vsem, ki so na Facebooku. Prijavilo se je petnajst tisoč (15.000!) ljudi, ki so obljubili, da bodo prišli in pripeljali s seboj še koga. Družina je morala najeti policijo, da je odganjala množice, ki so se zgrinjale proti njihovi hiši.
Tako je torej s spontanimi shodi. Če jih je na rojstnodnevno zabavo prišlo toliko, potem jih je bilo v Mariboru še malo. Nekaj pa je gotovo. Demonstracije so bile organizirane. Kako bi pa izgledale spontane demonstracije. Ja, nekaj me pošteno razkuri, pa napišem plakat in grem na Kongresni trg ali pred parlament. In računam, da je cela množica meni podobnih, ki bodo prav tako prišli tja. Ni šans! Kaj pa, če bom sama tam. Dajte no mir! Ta zadeva ne vzdrži.
Ko ugotovimo, da so demonstracije organizirane, organizator pa se ne javi sam, se vprašamo, kdo bi lahko organiziral te demonstracije, ki naj bi se širile po vseh mestih širom po Sloveniji. Beremo časopise, poslušamo radio, gledamo televizijo, brskamo po internetu. Težko bomo našli organizatorje. Zlahka pa bomo našli njihove botre. Vsekakor so to tisti, ki pljuvajo po vladi, da hoče razprodati slovensko premoženje, da hoče uničiti kulturo, da ponuja varčevanje namesto zapravljanja, kajti le zapravljanje bi prineslo denar v proračun, da hoče uničiti socialno državo, skratka, vse kar dela vlada, je narobe. Vsekakor so to tisti, ki pljuvajo po policiji, ker je uporabila prisilna sredstva, da je razgnala demonstrante. Pri tem ne upoštevajo, da je policija prisilna sredstva uporabila šele, ko so začele leteti granitne kocke in prometni znaki. Tudi sama sem npr. proti uporabi solzivca. Ampak, če bi nekdo vame metal granitne kocke, najbrž ne bi izbirala sredstev, da bi se branila. Torej, ko spremljamo medije, opazimo, da nekaterih ljudi prav nič ne moti nasilje, ki ga izvajajo protestniki. Če bodo žrtve, bo vlada odgovorna zanje, bodo že poskrbeli za to. Botri razumejo, da je ljudem prekipelo. Verjamejo v spontanost množic. Čudijo se, da so ljudje toliko časa vzdržali. In na ta način ščuvajo predvsem agresivne mlade ljudi.
Začelo se je z zahtevo po odstopu mariborskega župana oziroma z zažiganjem radarjev. Vmes pa so se čedalje bolj pogosto pojavljali napadi na vladne ukrepe, na predsednika vlade in na nekatere ministre. Nikomur od nas varčevalni in drugi protikrizni ukrepi niso všeč. Ampak kdor premore količkaj zdrave pameti, mu je jasno, da smo zašli v težave, ki jih lahko rešimo le s korenitimi spremembami. Čimprej in čimbolj korenito se bomo lotili problemov, prej jih bomo rešili. In to bi moralo biti predvsem jasno vsem intelektualcem. Mislim, da tisti, ki vodijo državo, vedo, kaj delajo. Meni osebno se zdi večina ukrepov na mestu. Vendar je tu opozicija, ki ves čas skuša rušiti vlado. Ta trenutek pa nikakor ni primeren za kaj takega. Iz njihovega govorjenja je razvidno, da na neki način podpirajo tudi nasilne demonstracije in jih opravičujejo na vse mogoče in nemogoče načine. Bojim pa se, da bo tudi njim vse skupaj ušlo iz rok. Kajti čeprav jim uspe zrušiti vlado in se preriniti na oblast, bodo problemi ostali. In tudi oni nimajo čarobne paličice, da bi rešili probleme, ki so jih pravzaprav sami zakuhali. Vse skupaj me spominja na državljansko vojno in revolucijo, ki so jo začeli med okupacijo v drugi svetovni vojni. Pozabljajo, da je bila potem Jugoslavija ves čas vzdrževana država, kajti po drugi svetovni vojni je svetovno gospodarstvo cvetelo in so si države lahko privoščile, da zaradi ljubega miru vzdržujejo mir na Balkanu. Sedaj pa ni države, ki ne bi imela svojih problemov in česa takega ni pričakovati.
stran: 074
Kot sem rekla, če se bodo demonstracije nadaljevale in rasle v nasilnosti, bodo ušle iz rok tudi njihovim botrom. Ne upam si napisati, kakšen scenarij nas po mojem mnenju v takem primeru čaka. Ne bo nam pomagala ne rdeča zvezda, ne srp in kladivo, ne internacionala, ki jo predvajajo po televiziji, ko prikazujejo demonstracije. Na koncu nas bodo prehitele vse države, ki so nastale iz bivše Jugoslavije. Lahko se nam bodo smejali in nam govorili, da so tako in tako vedeli, da nismo sposobni živeti sami zase, v svoji državi. Botrom teh demonstracij in seveda tudi sindikatov, ki prav tako grozijo in vzpodbujajo gonjo proti vladi, pa je za narod prav vseeno. Tako kot jim je bilo vseeno med drugo svetovno vojno. Saj gre za iste ljudi oziroma njihove dediče. Žrtve niso pomembne. Pomembno je prevzeti oblast, pa naj stane, kolikor že mora.
Avtor slike: foto: splet
Opis slike: Nekoč smo že videli tako zastavo v drugi državi pred mnogimi desetletji foto: splet
stran: 075