Avtor: Tone Rode

stran: 075

Pozdravljeni na predstavitvi tretje knjige iz cikla Farne spominske plošče, ki je nastajal skozi 17 let v sodelovanju z Novo Slovensko zavezo. V imenu založbe Družina med nami pozdravljam gospoda Jožeta Kočarja, gospoda Antona Drobniča in gospoda Justina Stanovnika, ki nam bodo knjigo predstavili. Dovolite nekaj uvodnih misli v imenu založbe. Ne gre le za neko knjigo, gre za neverjetno veliko opravljeno delo za slovenski narod. Pred nami je torej tretja knjiga farnih spominskih plošč. Spodobno, a asketsko oblikovana v svetlomodre trde platnice, brez motivov in vinjet. Na naslovnici fotografija spomenika, kamnitega križa sredi gozda. Pod njim preprost naslov. Razen križa ne zunaj ne znotraj nobenega državnega ali tujega znaka, grba ali simbola. V knjigi fotografije spomenikov in seznam krajev, imen, letnic rojstva in smrti. Kot publikacija nič posebnega, če ne bi njene strani razgaljale najtemnejše strani naše zgodovine, če ne bi njena vsebina trkala na vest našega narodnega spomina. Ta trikotnik knjig je diagnoza naše narodne bolezni. Je znak razkroja civilizacije.

stran: 076

Opis slike: Kaj prinaša tretja knjiga Farnih spominskih plošč? – Z leve Tone Rode, Jože Kočar, Anton Drobnič in Justin Stanovnik

Ta seznam tisočev pobitih in zamolčanih, še danes pahnjenih na rob javnega življenja, pretresljivo govori o pomanjkanju iskrenosti do samih sebe, o pomanjkanju zgodovinske zavesti, o pohabljenosti našega značaja, o otopelosti naše človeškosti. V treh knjigah zbrane farne spominske plošče, ki lahko domujejo le v bližini cerkva, so dokaz, da smo kot narod za resnico še zaprti in zaradi tega tudi razdeljeni. Resnico je najprej treba hoteti, za tem s trudom iskati in osvojiti, da se nam bo dano nekoč resnično osvoboditi. Osvoboditev od grehov in padcev iz preteklosti je lahko le sad hotenega soočenja z resnico, volje vsakega posameznika in večine naroda, poštenega zgodovinopisja, kritičnega duha, ki zavrača vsak mit, vse navidezne polbogove in heroje in ima pred očmi človeka, spoštovanega v svoji neponovljivosti in dostojanstvu. O, kako daleč smo še od trenutka, ko bodo imena tisočev slovenskih mrtvih, pobitih med II. vojno in po njej, pravilno vrednotena pred očmi javnosti, ko spominske plošče ne bodo več iz sedanje čiste nuje »farne«, kot pravimo, temveč bodo občinske, državne, slovenske, naše. O, kako daleč smo še od trenutka, ko bo dejstvo o skoraj 1300 pobitih slovenskih civilistih pred letom 1942 od rok nekaj več kot 1000 članov takratne komunistične partije v Sloveniji – ko ni bilo še nobene vaške straže, kaj šele protirevolucionarnega tabora, in v času, ko so revolucionarji komajda napadali okupatorja – sprejeto kot resnični vzrok protirevolucionarnega odpora. Kako daleč smo še …
Pa vendar se vse to mora zgoditi. Danes smo vendar bližje, tudi zaradi vztrajnega dela Nove Slovenske zaveze. Naj njej in vsem njenim članom gre zahvala za programsko usmeritev, o kateri priča že prva številka revije Zaveza: ugotoviti žrtve protikomunističnega odpora, skrbeti, da se znamenja, ki so z njimi povezana, zaznamujejo in vzdržujejo v spomin in opomin sedanjim in prihajajočim rodovom, brez sovraštva do udeležencev. V dneh, ko nam v javnost ponovno vsiljujejo simbole totalitarizma in diktature, ne smemo molčati. Opozarjati moramo še naprej na krivice in neresnice, predvsem pa ne pozabiti, da so v trikotniku knjig na dolgem seznamu vasi naši ljudje.
Zbrani smo zaradi preteklosti, a nas skrbi prihodnost. Danes morda še bolj kot pred 70 leti moramo biti sposobni prepoznati tiste silnice, ki danes v družbi sejejo sovraštvo in laži. Laž in sovraštvo sta namreč prepoznavna znaka tistega duha, ki je pred 70 leti zanetil revolucijo, zločin proti človeštvu, zločin proti lastnim rojakom. Duha, ki je revolucijski teror nadgradil s povojnimi poboji. Duha, ki danes sili na dan v kulturni preobleki, bolj v besedah kot v dejanjih, a ki s prenovljeno močjo doma in v svetu vedno znova zahteva oblast nad umom, srcem in dušami ljudi. Bog nas obvaruj tega duha!
Med nas pa naj se vrne duh spoštovanja, pietete, resnice, sloge, ki naj nas brate vse, kar nas je, združi v sodelovanju za boljšo Slovenijo. Tri knjige spominskih plošč so tako opomin, ki iz preteklosti razsvetljuje ne ravno jasno sedanjost, obenem pa so temelj za boljše prihodnje dni.

stran: 077