Avtor: Jože Pavlič

stran: 092

Milko Mikola, Rdeče nasilje – Represija v Sloveniji po letu 1945. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba leta 2012 v svoji redni zbirki za leto 2013 v 4500 izvodih, 1.izdaja, str. 409.

Prišla nam je v roke v teh dneh, ogledali smo si jo in prebrali pazljivo, dragi bralci Zaveze, tudi za vas, da bi vam lahko poročali o njej. V naših časih res izhaja kar precej knjig in vseh ni mogoče prebrati, saj jih včasih tudi ni vredno, knjigo Milka Mikole Rdeče nasilje – Represija v Sloveniji po letu 1945 – pa se splača in jo je tudi potrebno prebrati. Prebrati bi jo morali vsi Slovenci in o njej marsikaj premisliti: tako tisti, ki smo rdeče boljševiško nasilje doživeli in ga resnično občutili, kot tisti, ki tega niso doživeli in si tega ne morejo predstavljati – posebej pa bi knjigo morali prebrati tisti, ki so bili povzročitelji in nosilci tega nasilja, da se bodo zavedli, kaj so vendar počeli, če so to bodisi hote ali nehote že pozabili. Saj s časom vsi pozabljamo, vendar eni tako drugi drugače; s časom pa tudi zorimo, se razvijamo in si ustvarjamo drugačne in druge zorne kote. Lahko več in marsikaj drugače razumemo: ko čustva zbledijo in se misli jasnijo. Zlasti pa bi morali knjigo brati tisti, ki so bili akterji v takratnih dogajanjih, nosilci represije in današnji njihovi nasledniki, ki sami hote in tako radi pozabljajo – da, celo brišejo zgodovino tistega časa in govorijo, kako je treba gledati naprej v prihodnost, preteklost pa pozabiti. Toda misli naših vodilnih revolucionarjev, njihove besede nam jasno pričajo, tako kot naslednje Titove, izrečene 11. novembra 1956 v Pulju in služijo naši obravnavani knjigi za moto, da je revolucija bila in tudi kakšna je bila. Tito pravi: »Pri nas smo revolucijo izvedli s krvjo, v osvobodilnem boju, in pošteno smo očistili svoj dom med revolucijo.«
Kako so čistili našo domovino, nam pripoveduje Mikolova knjiga. Prihaja zato res kot naročena in je pravi prispevek k dejanski in resnični zgodovini. Čeprav je o dogodkih in razmerah po letu 1945 pisalo že kar nekaj piscev do sedaj, so bila njihova mnenja o njih dostikrat zelo različna, še večkrat pa fragmentarna in specifična, le opisi dogajanj na posameznih področjih, v določenih obdobjih, primerih ali oblikah, celovite in sistematizirane študije z obravnavo te tematike pa nismo imeli. Bilo je največ pripovedi v smislu zgodovinskega pričevanja in res manj pravih študij represije kot teme v celoti, ki zahteva več natančnosti, dela in sklicevanja na dokumente. S pričujočo knjigo pa nam Milko Mikola ponuja res celosten in podroben vpogled v ta del naše narodne zgodovine in za to delo mu moramo biti hvaležni. Je delo, ki predstavlja temelj in izhodišče za nadaljnja še globlja in bolj razširjena raziskovanja – soliden temelj, ki nam omogoča vpogled ne le v silovitost in velikost nasilja tistega časa, v njegovo obsežnost, strahoto izgub in narodno škodo, temveč nam daje tudi jasno sliko in pregled revolucionarnega pravnega inštrumentarija tistega časa, ki ga ilustrirajo tudi nekateri karakteristični dokumenti, ki jih najdemo predstavljene v knjigi. Ti živo in zgovorno pričajo o času in obravnavani snovi. Pri svojem delu se torej avtor opira predvsem na arhivske dokumente takratnih oblastnih represivnih organov in seveda tudi na vso verodostojno obstoječo strokovno literaturo. Včasih pa uporabi tudi sama pričevanja žrtev nasilja, tista, ki so shranjena v gradivu Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic. Pri vseh svojih trditvah in ugotovitvah vse dostopne vire skrbno navaja, opozarja pa tudi na pomanjkanje in izkazano uničenje dokumentov; vsekakor njegovem delu ne manjka znanstvene resnosti in prizadevanja.
Reči je treba, da je knjiga urejena sistematično in pregledno z natančnim kazalom po poglavjih, ki nosijo širše splošne tematske naslove in so razdeljena naprej po vsebinskih sklopih in specifičnih temah s tistega področja. Poglavij je deset in vsako nosi svoj splošni naslov. Za predstavo o zgradbi knjige in vrsti obravnavane tematike naj jih naštejemo po vrsti:
Izvensodni poboji – Koncentracijska taborišča – Delovna taborišča – Izgoni prebivalstva – Nasilne razlastitve premoženja – Politični sodni procesi – Politični obsojenci in politični zaporniki – Zatiranje verske svobode in nasilje nad verskimi skupnostmi – Epilog – Poprava krivic in rehabilitacija žrtev.

stran: 093

Sledi še kazalo virov in literature, seznam kratic in okrajšav ter imensko kazalo oseb, kakor tudi spisek slikovnega gradiva.
Vsakdo, ki bo knjigo vzel v roke, se bo prepričal o njeni skrbni urejenosti in preglednosti. V njej bo lahko našel marsikaj, kar ga bo pritegnilo in mu lahko prišlo prav tudi v praktičnem pogledu, saj bo v njej našel citirane vse zakone, odredbe in odloke iz tistega časa in tudi od prej, ki so si jih komunisti ustvarili in prikrojili za svoje potrebe pri izvajanju revolucije v Sloveniji, pa tudi tiste, ki jih je sprejel Državni zbor po letu 1990 z namenom poprave krivic in rehabilitacije žrtev. Pa ne le to, kar je manj bistveno, ob navedenih datumih, imenih in opisih zgodovinskih dejstev in dogajanj, če jih je človek nekoč doživel sam, se vrne, utrdi in znova zaživi spomin, se poglobi vedenje in razumevanje časa, ki ga je živel, in stvari, ki jim je bil priča.
Tisti pa, ki tistih časov niso doživeli, bodo z malo pripravljenosti za vživetje v tiste razmere lažje razumeli in doumeli, skozi kaj smo Slovenci morali iti in kakšno strašno škodo smo utrpeli, predvsem pa jim bo bolj jasno, zakaj smo s svojo državo in razmerami, v katerih smo, tam, kjer danes smo. Razumeli bodo, zakaj je preteklost tako pomembna za sedanjost in prihodnost. Bolj jasno jim bo, zakaj in kakšno vlogo ima vendar zgodovina v usodi vsakega naroda.
Zgodovinar Milko Mikola v knjigi navaja ganljiva pisma obsojencev, prikazuje mnoge razpredelnice, ki kažejo število umorjenih, zaprtih, izgnanih, obsojenih na suženjsko delo in drugih v posameznih obdobjih … vse z dokumenti izvršnih organov notranjih zadev, UDBE in partije ter objavlja pretresljive številke, ki jih je na osnovi dokumentov zbral v svoji študiji. Navajamo jih le nekaj:
Najmanj 4200 pobitih civilistov
Več sto od partizanov pregnanih družin
15000 izvensodno pobitih slovenskih vojnih ujetnikov

Opis slike: slika

Preko 600 prikritih morišč-grobišč po Sloveniji, v katerih je več kot 100000 pomorjenih
17000 beguncev po koncu druge svetovne vojne
16000 političnih obsojencev
25000 političnih zapornikov
60000 nasilnih razlastitev premoženja
in še na tisoče svojcev gornjih žrtev, če pomislimo tudi nanje! Tudi ti so strašno trpeli. So cilji revolucije in njene posledice vredne toliko žrtev in trpljenja? Ob treznem premisleku s pogledom resnici v oči bi se bilo treba vprašati, kaj smo s tem pridobili in kje. Stanje, ki ga imamo danes, je posledica nekih dejanj iz naše preteklosti, dejanj, ki nimajo nič opraviti z razumom in izkušnjami civilizacije.

stran: 094