Avtor: Neoznačeni avtor

stran: 095

1. NSZ je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ugotavljanja žrtev boljševiškega napada na slovenski narod v času druge svetovne vojne in po njej, ki ga je z nasilno revolucijo izvedla Komunistična partija Slovenije. Zato šteje za svojo pravico in dolžnost, da pove svoje mnenje o predlaganem spomeniku žrtvam vseh vojn.
2. Po 70 letih ni dokončno ugotovljeno niti število morišč in ne število vseh žrtev, zlasti pa velika večina žrtev še ni odkopana iz brezen, jarkov in rudniških jaškov ter spodobno pokopana na urejenih pokopališčih.
3. Urejeni grobovi in pokopališča žrtev revolucije so bila barbarsko oskrunjena ter jih še vedno ni dovoljeno obnoviti. Ministrstvo za kulturo ne dovoli, da bi na Turjaku postavili preprost križ na kraju, kjer je bilo zločinsko ubitih 28 ranjencev, češ da bi to bilo nekulturno, podjetje Žale ne dovoli postavitve nagrobnega križa na grobovih vaških stražarjev, še huje, MO Ljubljana uradno zahteva odstranitev skromnega in že oskrunjenega železnega križa, ki označuje domobransko vojaško pokopališče na Orlovem vrhu in nadomešča prvotnih 140 nagrobnih križev. Istočasno pa državno tožilstvo zažiganje križev skuša uveljaviti kot umetnost!
4. Boljševiška revolucija ima nešteto spomenikov po vsej državi, večinoma s samostojni slovenski državi sovražnimi simboli.
5. Slovenskemu pravosodju ni bil izročen še nihče iz množice udeležencev pri množičnih umorih in drugih zločinih zoper človečnost in mednarodno pravo. Nasprotno, najvišji državni organi sodelujejo pri restavraciji propadle boljševiške misli in ureditve, pri skrivanju in zagovoru zločincev.
6. V slovenskem pravnem redu je še vedno v veljavi več protiustavnih zakonov (»vojni zakoni«), ki imajo različne predpise za pripadnike in somišljenike različnih strani državljanske vojne in revolucije. Še bolj različna je uporaba zakonov in obravnava posameznikov v pravnih postopkih.
7. Tudi nekateri najvišji predstavniki slovenske države nasprotnike nasilne komunistične revolucije, žive in mrtve, še vedno javno štejejo za kolaborante in narodne izdajalce, javno pa slavijo boljševiške zločince.
8. Ob takšnih pravnih in dejanskih razmerah v sedanji Sloveniji je načrtovanje in postavljanje »spomenika žrtvam vseh vojn« samo nova manipulacija, ki naj podaljša boljševiški mit o t. i. NOB, prikrije težke zločine nad narodom in posamezniki ter zavaruje privilegije zločincev. Dokler niso urejene temeljne stvari preteklosti in sedanjosti, nimajo takšni spomeniki ničesar skupnega z resnično spravo ali odpravo narodnega razdora.
Anton Drobnič