Avtor: Vinko Beličič

Pred spomenikom padlih za lepši čas

venci s trakovi in z rož rdečino slone,

zbor buči pesem, za imenom ime

stopa iz kamna – iz davnine pred nas:

mrtvi na praporu zmage blesteči…

Zlati maklen v pečevju tišine

pije iz modrine novembrski sij.

Kam se razpletajo mu korenine?

Komu to taščica z veje žgoli?

Tisoče z molkom pozabe odel je poraz:

njim zdaj, zasutim v skalnati ječi,

taščica poje in sije ves Kras.