Avtor: Karel Mauser

stran: 090

Nikdar ne bomo doumeli trepeta rož pred nevihto,

ne veselja ptičkov v zgodnjem jutru.

Preveč smo obteženi s seboj

in srce puščamo v ledino.

Ne orjemo ga več s svetim premišljevanjem

o drobnih stvareh:

o stvareh, ki so daleč od širokih cestá,

o stvareh, ki se igrajo ob kolovozih in stezah,

ob potočkih, jasah in parobkih,

za stogovi in na ozarah vaških polj.

Nikdar ne bomo doumeli trepeta rož pred nevihto,

ne veselja ptičkov v zgodnjem jutru.