Avtor: Janko Maček

stran: 079

Kapelnik Florijan Leskovar se je torej motil, ko je verjel, da mu »osvoboditelji« zaradi sodelovanja v domobranski godbi ne bodo storili nič žalega. Nekaj podatkov o njegovi poti skozi ljubljanske zapore imamo v »Seznamu pripornikov v Cetralnih zaporih UDV za Slovenijo«, ki so začeli »obratovati« 17. maja 1945. 26. maja, ko so v te zapore na Povšetovi ulici v Ljubljani pripeljali nadporočnika Leskovarja, je bilo vpisanih že 780 zapornikov. Isti dan kot Leskovarja so pripeljali v Centralne zapore tudi domobranskega grafika Beraneka in še nekaj domobranskih oficirjev. V zaporniški knjigi ne najdemo nobene zabeležke o njihovem zaslišanju, pač pa je pri Leskovarju in mnogih njegovih sotrpinih vpisan podatek: 2. 6. ob 22h, kar pomeni, da so jih tedaj odpeljali iz zaporov – v smrt.
Zgodovinar dr. Ferenc je maja 1991 v časopisu Delo objavil poimenski seznam 187 oseb, ki so jih 2. junija 1945 ob desetih zvečer od­pel­jali iz zaporov na Povšetovi ulici. Med žrt­vami iz mestne občine Ljubljana je imenovan tudi Florijan Leskovar, rojen 1907. Zanimivo, da podporočnik Jožef Beranek v tem seznamu ni omenjen, verjetno zato, ker je pri njem v zadnji rubriki zaporniške knjige za­be­leženo: izpuščen 2. 6. ob 22h. Isti podatek je vpisan še pri nekaterih zapornikih, toda nobeden od njih se ni vrnil domov.
Za kapelnika domobranske godbe Florijana Leskovarja in več kot 180 sotrpinov zabe­ležka 2. 6. ob 22h pomeni odhod v smrt. Seveda je ta podatek zelo skromen. Ne vemo niti, zakaj so jih odpeljali tako zgodaj, brez zaslišanja in sodbe, niti kje je njihov grob. Za dvesto trupel je bilo treba kar nekaj prostora! Zgodovinarji pa se po letu 1991 v zvezi s tem pobojem niso več oglasili.