Avtor: Matjaž Traven

Spoštovani!
Ves svet slavi okroglo obletnico konca največje morije v človeški zgodovini. Tudi Slovenci smo mislili, da smo se s koncem 2. svetovne vojne rešili silne more, ki nas je tlačila 4 leta. Pa smo se zmotili. V državah, kjer so revolucionarji vojno izkoristili za prihod na oblast, je konec vojne pomenil začetek vladavine novih diktatorjev in pričetek terorja nad pripadniki lastnega naroda. Čeprav družba na nas močno pritiska, da je to preteklost, da naj na to pozabimo, mladi ne moremo ostati ravnodušni do bolečine, ki jo nosite v sebi naši starši, stari starši.
Dolga leta si niste upali spregovoriti o tem, kaj se je po koncu vojne dogajalo z vašimi družinami. Dolgo nismo razumeli, zakaj na nagrobnih ploščah ni bilo izpisanih imen pomorjenih članov številnih vzornih krščanskih družin. Le kje ležijo bratje in sestre, ki smo jih poznali z redkih in dragocenih družinskih fotografij?
Povejte, kolikokrat je v tem gozdu že odmevala pesem o zasutih ustih? »Lep je molk s prstjo zasutih ust.« Da, za fante in može, ki ležijo tukaj pobiti, je to naposled res lep, spokojen molk.
Po 60 letih naj se, dragi prijatelji, ki prihajate v Kočevski Rog, vendarle zaslišijo besede priznanja. Najprej zato, ker ste v obupnem vojnem času stopili na stran slovenskega naroda in veljavnih vrednot slovenskega človeka. Druga stvar, ki jo mladi občudujemo, pa je veličina, ki jo kažete v osebni drži brez sovraštva, čeprav ste morda desetletja čakali na svojega dragega, čeprav so vam pobrali imetje, čeprav so vam vsa povojna leta grenili življenje tako rekoč na vsakem koraku.
Obljubljamo vam, da ne bomo pustili času, da zagrne zemljo čez omenjena grozodejstva. Prepričani smo, da ima narod, ki bo spoštoval svojo zgodovino, vrednote in še posebej nedotakljivost življenja, lepo prihodnost v vsaki integraciji. To vemo in zato hočemo z Božjo pomočjo delati po svojih najboljših močeh vsi pošteni in dobronamerni Slovenci in Slovenke, ki nam je mar za prihodnost našega naroda. Hvala vam za vaš zgled in pogum!