Revija NSZ

Spomladi

Mar 1, 2007 - 1 minute read -

Avtor: Ana Gaberščik



Spomladi

se prebujajo vse blage misli,

v polmraku zgodnjih juter prisluškujejo

zornicam milih krilatcev,

ki v daljavah brezčasja že zro

bližajoče se poletje.


Spomladi,

roke, zgarane od brezkončnosti časov,

ljubkujejo zemljo,

sejejo upanje namesto nas,

upanje za vse tiste,

ki bodo morda že jutri stopali v brazde.


Spomladi,

nas prebude blage besede Ljubezni.

V pritrkavanju velikonočnih zvonov

odzvanjajo vse človeške ljubezni,

blagoslovljene in odrešene,

porojene iz globin božjega srca.