Avtor: Ivan Hribovšek

Večer plašno se usipa na vrtove.

O, radost sladka, zdaj se me okleni!

Oj mračni so oblaki, ki po nebu

hitijo v svoji grozi raztepeni.

Nekje za njimi brizga luč večerna

ko smrtni krik iz verujoče duše,

a mrak jo besno golta vase in se

zajeda v drevje, hiše, prst in ruše.

Od nekod vame osamelost stopa,

neznana me grenkoba napolnjuje.

Kje zdaj so moji dragi, da pogumno

osvobodijo me oblasti tuje?

Strahoten molk se plazi kakor kača

in se ovija mi okrog telesa,

oblaki rastejo in se gostijo,

ko da udarila bi se nebesa.

O, kje je človek zdaj, ki spregovoril

bi v to temo besedo zaželeno,

kje bitje tisto, ki mi odrešilo

bi z molkom svojim srce nebogljeno?

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: >Mlada samota Mirko Kambič