Avtor: Mirko Kambič

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Svetloba nad grobiščem Mirko Kambič

Avtor slike: Mirko Kambič

Opis slike: Kočevski Rog – Pot pod Krenom Mirko Kambič

Gozd pod Krenom počiva v popolni tišini. Jesenski dan je sončen, miren, brez vetra, prijetno ohlajen. Jutranja meglica se umika žarkom mehke svetlobe. Na nebu sanjarijo koprenasti oblački. V redkem gozdu so natresene manjše, z zelenim mahom porasle skale. Vmes šumijo preproge suhega jesenskega listja. Prameni žarkov se poigravajo v krošnjah dreves, po deblih in valovitih tleh.
Z žarki prepojena zelena veja je v prosojni barvitosti kot ikebana. Sklanja se nad temino brezna in trosi vanj kapljice svetlobe. Ograja ob breznu spominja na mejo med življenjem in smrtjo, med dobrim in zlom, med preteklostjo in sedanjostjo. Na skalo je postavljen manjši križ. Na njem je pritrjen kar preskromen napis: Padli za domovino. Malo nižje so pred kratkim položili velik šopek svežega cvetja s slovensko trobojnico. Okrog je mnogo sveč, dogorelih in tistih s toplimi plamenčki. Obiskovalci so bili tu pred kratkim. Znova se bliža večja skupina v spoštljivem molku.
Južna stran brezna je strma, porasla z redkejšim drevjem. Prameni sonca prodirajo skozi krošnje in hitijo tja proti robu jame. So kot reflektorji, ki osvetljujejo oder silne tragedije. Po načrtih režiserja bi morala ostati kruta zgodba za vedno pozabljena. Desetletja so bila zastraževana z molkom.
Sedem na mahovito skalo in se prepustim spominom. Eden teh me popelje nazaj v leto 1950 do moje obtožnice in razprave pred sodiščem v Ljubljani. »Redno je dodajal še en očenaš za naše domobrance,« je zapisal javni tožilec in me obtoževal, da sem širil lažnive vesti o poboju domobrancev. Ta bojeviti pristaš revolucije si pač ni mogel niti najmanj predstavljati, da bodo točno štirideset let pozneje prav tu, v Kočevskem Rogu, javno molili očenaš in odstranili železno zaveso molka.
Nekaj toplega začutim na obrazu, kot bi me pobožala ljubeča roka. Sončni pramen seje spustil izza drevesa prav na moje čelo. Ogreje mi tudi srce. V zavest mi stopajo jasne, mirne misli. Nasilno žrtvovam so postali zmagovalci. Nasprotniki so moralni poraženci. Žrtvam se vrača spomin, dobro ime, čast in ljubezen. Oslabelim na pogumu se budi novi optimizem. Z njim bomo prihodnje leto globoko in zavestno doživljali petdesetletni jubilej velike tragedije.