Avtor: France Dolinar

Objavljamo odlomek iz razprave zgodovinarja in teologa Franceta Dolinarja iz leta 1961. Mislimo, da bo bralcem odkril delček poti k slovenski državi in jih tako spomnil, kako težko jo je bilo doseči in kako odgovorne se moramo čutiti zanjo sedaj, ko jo imamo.

Izpovedi o slovenskem narodnem programu je treba iskati v parlamentarnih in kongresnih izjavah slovenskih voditeljev, pa tudi med dopisi s podeželja v tedanjih štirih slovenskih časopisih. Ivan Prijatelj je svoja klasična predavanja o slovenski zgodovini v petih desetletjih po 1848 osnoval pretežno na časopisnih virih, ni pa posvečal »Zgodnji Danici« tiste brižnosti, ki je z njo črpal iz drugih sočasnih časopisov. Vendar najstarejši slovenski katoliški časnik hrani toliko izrazov iskrenega narodnega čutenja in pristnega čuta za strukturne potrebe slovenskega naroda, da brez njegovih podatkov ni mogoče podati točne historiografske podobe dobe in njenih teženj.
Tak je kratki članek Pogled v prihodnje čase.
»Sanjalo se mi je, da sim vidil belo Ljubljano v novi beli obleki. Bilo je v nji, ko središču Slovenije, vikši škofijstvo. Blizo sedanjih šol sem vidil veliko, zalo hišo, in na prašanje, kaj je to prezalo poslopje, so rekli, to je nova akademija za učenost in umetnost, za malarje, podobarje in druge umetnike. Vidil sim, kako so se v nji zbirali mnogi slovenski samouki bistre glave, de bi doveršili, kar so se doma priučili. Vidil sim nekatere domače sine, ki so ravno prišli iz Rima, druge iz Monakovega, kjer so se v umetnosti popolnoma izučili in so bili doma učeniki družim rojakam. Kako se je to napravilo? Neki bogat domorodec je bil zapustil v testamentu pol milijona, trije drugi so darovali po dvajset tavžent in več druzih po menj.«
»Vidil sem neko silno imenitno napravo, katera je gojila prav poštene, moške, ravnoserčne katoličane. Iz vseh slovenskih strani, tudi iz Bolgarije, Serbije, Dalmacije in iz Hervaškega so ji sine pošiljali, ki so imeli vsaki znamnje svoje dežele. Učilo se je v latinščini in slovenščini – posebno gladki in lični. K njeni vstanovitvi je bil neki silno bogat posveten mož vse svoje premoženje zapustil in veliko duhovnov je v življenju in po smerti k njenimu začetju in cvetu pripomoglo. Njeno osnovo je naredil nek bistroumni duhoven na kmetih. «
Vse Jeranove programske točke izhajajo iz ideje Zedinjene Slovenije, samo na bazi Slovenije so tudi do kraja uresničljive. Toda ravno o tej nobena Avstrija ni hotela nič slišati.
Ni zameriti Jeranu, da se ni dvignil nad svoje sodobnike, da ni znal primeniti Lacordairjeve politične filozofije: »Svoboda se ne dobi v dar, svoboda se vzame«, saj Slovenci še sto let pozneje nismo izoblikovali znanstvene etike narodne osvoboditve.