Avtor: Janko Maček

V začetku julija smo dobili pismo iz ZDA. Prijatelj nam piše, da so v nedeljo, 23. junija, imeli slovensko mašo v Triglavskem parku v Milwaukeeju. “Mislili smo na vas, ki ste bili v Rogu. Kako lepo je bilo lani, ko smo bili tudi mi tam. Ko boste pisali o slovesnosti v Rogu in Teharjah, dodajte še kaj o naših slovesnostih. Prav je, da tudi pri vas nekaj veste o tem.
Res je prav, da tudi Zaveza kaj pove o spominskih slovesnostih med našimi rojaki, zato v skrajšani obliki povzemamo nekaj njihovih poročil.
Društvo Tabor je tudi letos pripravilo osrednjo slovesnost na Orlovem vrhu v Clevelandu. Orlov vrh je bil za to priložnost praznično okrašen. Na slavoloku, ovitem s slovensko trobojnico, je visela slika generala Rupnika in pod njo velik napis: Ob 50 letnici mučeniške smrti generala Rupnika. Kapelica brezjanske Marije je bila vsa v cvetju in v njej je gorelo nešteto svečk v spomin pokojnim.
Na lepo razsvetljenem hribu se je že v soboto zvečer, 15. junija, zbralo precej ljudi. Program so vodili člani Tabora iz Toronta, ki so v lepem številu prihiteli v Cleveland. Po uvodnem pozdravu in recitaciji so zbrani zmolili rožni venec za vse pobite in umrle domobrance, nato pa je spregovoril predsednik torontskega Tabora g. Blaž Potočnik. S spoštovanjem se je spomnil škofa Rožmana in generala Rupnika, ki sta v najhujših časih okupacije stala na braniku naroda. Pripomnil je, da vlada v samostojni Sloveniji ni naredila ničesar, da bi bile pobitim domobrancem vrnjene pravice in dobro ime. Zaključil je s pozivom: “Samo peščica nas je še, zato se strnimo in vztrajajmo. Bodimo zvesti našemu geslu: Bog, narod, domovina.” Ob kresu so še dolgo v noč odmevale domobranske pesmi. V nedeljo, 16. junija, so se v velikem številu spet zbrali na Orlovem vrhu k sloves ni maši, kateri je sledil še kratek kulturni program.
Društvo SPB v Clevelandu se je kot vsako leto spomnilo povojnih in medvojnih žrtev komunizma že v nedeljo, 26. maja. Zbrali so se v cerkvi Lurške Matere Božje v Euclidu, kjer je daroval spominsko mašo g. Jože Borštnar, župnik fare Sv. Vida. Popoldne so obiskali še pokopališče vernih duš in tam molili za rajne.
V nedeljo, 26. maja, so imeli spominsko slovesnost tudi v Chicagu. Dopoldne so se udeležili spominske maše pri fari Sv. Štefana, popoldne pa so poromali na ameriške Brezje, k Mariji Pomagaj v Lemont, kjer so se po šmarničnem govoru in petih litanijah kar v cerkvi poklonili vsem, ki so pred enainpetdesetimi leti širom slovenske zemlje trpeli in umirali. Vrstile so se recitacije in občuteno zapete pesmi. Profesor Jože Goršič je v spominskem govoru poudaril, da je edina pot v srečno, pravično in krščansko prihodnost iskreno priznanje, kaj se je v Sloveniji med vojno in po vojni v resnici zgodilo. Na koncu so ob simboličnem domobranskem grobu prižgali svečke in zapeli domobransko himno.
V ponedeljek, 27. maja, je bila spominska slovesnost v Milwaukeeju. Tako nam pišejo: Odkar stoji kapelica v Triglavskem parku, se vsako pomlad bere prva sveta maša na spominski dan v glavnem naših po vojni pobitih domobrancev, danes po enainpetdesetih letih pa se že tudi spominjamo cele vrste Triglavanov, ki so se jim pridružili v večnosti.
Sv. mašo je tudi letos daroval g. dr. Jože Gole. Med mašo je pel Triglavski zbor. Takoj po maši se je g. Galič spomnil vseh medvojnih in povojnih žrtev komunizma in prebral imena vseh rajnih članov Triglavskega društva. Sledili sta pesem in recitacija, potem je pa prevzel besedo g. Franjo Mejač, predsednik milwauškega Tabora. Glavni del svojega govora je posvetil življenju in delu generala Rupnika ob petdesetletnici njegove tragične smrti. Slovesnost smo zaključili z domobransko himno.
Za konec tega našega skromnega zapisa naj omenimo še vesel utrinek iz življenja slovenskih izseljencev v Torontu. V znani restavraciji, ki je last nekdanjega domobranca iz Dobrepolja, so priredili banket ob devetdesetletnici kanadskega majorja Paula H. Barreja, ki je leta 1945 v Vetrinju odločilno pripomogel, da okrog 6000 slovenskih civilnih beguncev ni bilo prisilno vrnjenih v domovino. Na slovesnosti se je zbralo okrog 170 Slovencev. Mnogi od njih so maja 1945 bili v Vetrinju. Počastili so visokega jubilanta in se mu zahvalili za njegovo pogumno dejanje, ki je tedaj tisočem rešilo življenje. Prav ta rešena vetrinjska družina je potem ponesla slovensko ime na vse strani sveta, prav oni so prvi začeli praznovati spominske dneve.
Njim vsem, tudi mnogim, ki se jih v tem kratkem sestavku nismo posebej spomnili, naj velja naša misel. Predvsem pa hiti naša misel v Rog, v Teharje in na druge, z mučeniško krvjo posvečene kraje naše zemlje, k vsem medvojnim in povojnim žrtvam komunizma, ki se jih ob spominskih slovesnostih vsi spominjamo.

Avtor slike: Neoznaceni avtor

Opis slike: Cleveland 16. julija - na poti k spominski kapelici na Orlovem vrhu