Avtor: Neoznačeni avtor

stran: 093

Ekscelenca!
Pred tremi leti, natanko 22. aprila 2002, je Nova Slovenska zaveza poslala Vašemu veleposlaništvu pismo, v katerem Vas je opozorila na nekatera dejstva druge svetovne vojne, ki so bila za Britance kot imperialen narod obrobnega pomena, Slovence pa so zadela v tisto središče, kjer se odloča vprašanje narodove eksistence. V pismu smo izpostavili moralno in politično protislovje, v katero se je zapletla medvojna britanska vlada s svojo politiko do Jugoslavije, ki je bila država tudi slovenskega naroda. Protislovje je bilo v tem, da je Velika Britanija, ki je vodila civilizacijski boj proti italijanskemu in nemškemu totalitarizmu, v Jugoslaviji podpirala boljševiški totalitarizem in mu, za dvomljive vojaške usluge, omogočila, da je svetovni spopad izkoristil za nasilen prevzem oblasti. Ta ležerna imperialna gesta je povzročila, da smo tudi Slovenci padli med tiste narode, ki so morali potem sami, sredi komaj predstavljivega nasilja, z vztrajanjem na civilizacijskih vrednotah, dokončati boj s tretjim totalitarizmom v skoraj pol stoletja trajajoči hladni vojni.

stran: 094

V kakšnem položaju smo se zaradi te protislovne britanske politike med vojno znašli Slovenci, je z bolečo lucidnostjo povzel Franc Gabrovšek, eden vodilnih slovenskih begunskih politikov, v svojem dnevniku februarja 1944: »Zdi se sedaj, da smo mi, ki smo bili najbolj za Zaveznike, nekako na tem, da nas samo še trpe na svojih tleh. Komunisti, ki so v resnici proti njim, so sedaj moda. Mi nismo v vladi in ne z vlado smo proti komunizmu – torej v očeh Amerikancev in Angležev – nič. In vendar smo mi proti fašizmu, za Zaveznike, in vendar imamo mi doma večino za seboj, in vendar imamo prav – toda nismo moderni. Težka je ta preizkušnja.«
Toda vse to je bila – bi lahko rekli – vendarle politika, protislovna in cinična, a vendarle politika. To, kar pa se je zgodilo v zadnjih petih majskih dneh leta 1945 na vetrinjskem polju, pa ni bila več politika. Kakor veste, so Britanci – 5. korpus 8. armade v dogovoru s predstavnikom vlade – od tam izročili jugoslovanskim komunistom 11.800 vojakov slovenske domobranske narodne vojske, potem ko so ti dobili status azila in položili orožje. Z majhnimi izjemami so bili v desetih dneh po izročitvi genocidno pomorjeni. K celosti tega zločina, pa tudi k njegovi zavrženosti, sta prispevali dve okoliščini: da so, prvič, Britanci vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo; in da so, drugič, izročitev izvedli s prevaro. To ni bila več politika, ampak zločin, z vsemi moralnimi in mednarodnimi kvalifikacijami.
V retrospekciji dobijo ti dogodki in ta dejanja jasne moralne konture. Na vetrinjskem polju sta se srečali dve kulturi: kultura neke imperialne nacije in kultura nekega majhnega naroda, za katerega je britanski veleposlanik pri tedanji begunski vladi v Londonu George Rendell v spominih zapisal, da je zelo kulturen in morda edini zares katoliški narod v Evropi.
Umor slovenske domobranske narodne vojske je absolutno izstopajoče dejstvo vse narodove zgodovine. Spričo tega, kar ga je omogočilo, bi lahko pričakovali, da bo britansko ime med najbolj prekletimi imeni shranjenimi v njegovem spominu. Da se to ni zgodilo, je mogoče razumeti samo iz njegove kulture, ki jo je opisal veleposlanik Rendell.
Na te stvari smo Vas s pismom leta 2002 hoteli spomniti. Posebej pa seveda še na to, kako častno so Nizozemci rešili svojo zadolženost za dogodek v Srebrenici leta 1995. Računali smo na prastaro spoznanje, da zgledi vlečejo. Da se to ni zgodilo, je nekoliko mogoče razumeti tudi iz okoliščine, da nam na pismo nihče ni odgovoril.
Letos obhajamo šestdesetletnico tistega konca druge svetovne vojne, ki je sprožil tudi vetrinjske dogodke. Država Slovenija se bo te obletnice spomnila s slovesnostjo v Cankarjevem domu 9. maja. Nova Slovenska zaveza misli, da bo tam prava priložnost, da v imenu svoje vlade izrazite obžalovanje za to, kar se je zgodilo, pa tudi način, kako boste svoje obžalovanje zapisali v zgodovino. Z najlepšimi pozdravi!
Nova Slovenska zaveza
Predsednik: Anton Drobnič
Priloga:
Pismo veleposlaništvu Združenega kraljestva z dne 22. aprila 2002