Avtor: Tamara Griesser-Pečar

Pravnik in ekonomist dr. Jože Bernik je bil izjemen človek, velik Slovenec in mecen. Namesto, da bi po upokojitvi užival sadove svojega dela, se je po dolgih desetletjih skupaj s soprogo, zdravnico in znanstvenico dr. Marijo Bernik vrnil v domovino, ker je v sebi čutil dolžnost, da Sloveniji na poti v osamosvojitev in demokracijo po svoji moči pomaga. Bil je soustanovitelj Slovenskega svetovnega kongresa, od 1994 pa do leta 2000 tudi njegov predsednik. Na predlog Svetovnega kongresa je leta 2004 dobil Zlati častni znak svobode iz rok takratnega predsednika države Slovenije dr. Janeza Drnovška. V utemeljitvi ob prejemu je bilo zapisano: „Dr. Jože Bernik je vrsto let živel v Chicagu, kjer je ves čas povezoval Slovence, predvsem pa slovenske študente v tujini. V kraju Lemont, blizu Chicaga je organiziral izgradnjo slovenskega kulturnega doma. Vedno je našel čas za srečanje s Slovenci, ki so si prizadevali v prid svobodne in enotne Evrope ter neodvisne in samostojne Slovenije. Njegov dom je bil odprt za mnoge generacije slovenskih študentov. Vse svoje moči in tudi finančna sredstva ter bogate zveze pri najvišjih predstavnikih ZDA je namenjal razvoju demokracije in uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji.“


Dr. Boris Pleskovič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa je ob njegovi smrti zapisal: »Zapustil nas je veliki ambasador slovenskega naroda v svetu.«

Kot mnogo Slovencev, je tudi on ob koncu druge svetovne vojne zapustil domovino, ker je bil za komuniste »na napačni strani«. Preko Avstrije, Italije in Španije je emigriral v Združene države. Študiral je najprej v Rimu in Madridu, potem v ZDA, kjer je diplomiral iz mednarodne trgovine, leta 1960 pa končal študij prava z doktoratom. Do upokojitve 1989 je kot pravnik dolga leta deloval v farmacevtskem podjetju Abbott Laboratories v Ilinoisu blizu Chicaga. Po vrnitvi je bil leta 1997 kandidat Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in SDS za predsednika države, dosegel tretjo mesto in dobil skoraj 10 procentov glasov. Predsednik SDS Janez Janša je izpostavil štiri temeljnje vrednote, ki jih je Bernik poosebljal: svobodo, pravičnost, solidarnost in patriotizem. Vendar domovina tistih, ki so se vrnili iz emigracije ni vedno ravno prijazno sprejela. To velja tudi za Bernika. Kot se je sam izrazil v intervjuju v Demokraciji, 26. decembra 2002: »Bil sem moteč kandidat, ‚tujec‘, Američan, izstopal sem iz profila običajnega kandidata in sem pripadal napačni politični opciji.« Dobil je številna žaljiva pisma in grožnje. Med drugim so mu očitali, da je bil gestapovski sodelavec, ker se je kot civilni uradnik kranjskega domobranskega centra udeležil kot pozdravni govornik nekega propagandnega tečaja. Tudi politični tednik Mladina je to nepreverjeno in neresnično trditev objavila in nesorazmerno dolgo je trajalo, predno je bil za to žalitev na višjem sodišču obsojen. Seveda tednik sploh ni upošteval dejstva, da je bil Bernik kvečjemu žrtev gestapa, saj ga je ta v začetku leta 1945 poslal v zapor. Bil je tudi med soustanovitelji Nove Slovenije in bil na njeni listi 2002 izvoljen za poslanca. V devetdesetih letih je investiral večjo vsoto denarja za časnik Slovenec, ker se je zavedal, da je v Sloveniji alternativni dnevnik izredno potreben. Žal je časnik propadel, vendar pri njem ideja ni nikoli zaspala.





Gospoda in gospo Bernik sem prvič srečala v ljubljanski škofiji, ko sem skupaj s kolegom Dolinarjem predstavila knjigo »Rožmanov proces«. Po predstavitvi me je dr. Bernik nagovoril, ker sta s soprogo iskala zgodovinarja, ki bi objektivno preučil stanje v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Načrtovala sta tudi mednarodnopravno študijo. Hotela sta spodbuditi kulturni dialog v »našem, še vedno tako razklanem narodu.« (Razdvojeni narod, str. 9). Zapisala sta, »da se moramo zavedati težkih bremen naše polpretekle zgodovine in ob tem nujne potrebe po našem strpnem skupnem iskanju dejstev te preteklosti. To smo dolžni sebi in samostojni državi.« (Blumenwitz, str. 13) Iz te ideje je nastala raziskava Razdvojeni narod in prva mednarodnopravna študija slovenske situacije med drugo svetovno vojni iz peresa uglednega, žal tudi že pokojnega, pravnika prof. Dietra Blumenwitza. V svojem govoru na Kočevskem rogu je poudaril: »Ugotovitev resnice in opuščanje neresnice je sestavni del sprave; zato je potrebno osvetliti vse dogodke, o katerih se ni smelo javno razpravljati in ovreči neresnične obtožbe.«

Avtor slike: Neoznaceni avtor

Danes ko splošno ugotavljamo propad moralnih vrednot bomo Jožeta Bernika s svojo pokončnostjo in načelnostjo še posebej pogrešali.